Apartma Nejc Skofja Loka

Nahaja se v neposredni bližini mestnega jedra v zasebni hiši z balkonom, ki ima prelep pogled na mesto, z lastnim vhodom , lastnim parkiriščem in prostorom za motorje. Možnost vodenega ogleda mesta in muzeja z bogato kulturno zgodovinsko dediščino, ter izletov po bližnji okolici. Odlično izhodišče za pohodništvo in kolesarjenje. Število ležišč: 3+2 , sobe so nekadilske. Oprema apartmaja: Predprostor, spalnica, dnevni prostor, jedilnica, kuhinja, kopalnica, WC, balkon s teraso, kabelska TV in možnost internetnega priključka.

Lega: 300 m do starega mestnega jedra, 20 km do Ljubljane, 50 km do Bleda, 20 km do letališča, 60 km do Bohinja , 76 km do Postojne, 95 km do Škocjanskih jam in 74 km do Cerkniškega jezera.

Tam kjer se Julijske Alpe spuščajo proti Ljubljanski kotlini, je pod vznožjem Škofjeloškega hribovja, pred več kot tisoč leti zrasla naselbina, danes imenovana Škofja Loka. Arheološke najdbe kažejo, da je bilo škofjeloško ozemlje naseljeno vsaj od eneolitika dalje. V času velikega preseljevanja ljudstev se je tu naselil slovanski živelj, saj so imena naselij še pred podelitvijo ozemlja freisinškim škofom nosila slovanska imena. Naravna terasa nad sotočjem Poljanske in Selške Sore in gričevnat svet Lubnika so omogočili gradnjo mogočnega srednjeveškega gradu, pod katerim je zraslo mesto, obdano z obrambnim zidom. Zaradi večje varnosti so leta 1318 mesto ogradili z obzidjem, v katerem je petero mestnih vrat. Na Kranclju, tik nad Škofjeloškim gradom, je stala v 12. stoletju zgrajena stolpasta utrdba, ki jo je potres 26. marca 1511 porušil do tal. Stolp je ostal v ruševinah, iz ostankov pa so pričeli graditi današnji škofjeloški grad. Loški grad , ki se prvič omenja v listini iz leta 1202, je bil zgrajen na robu naravne terase in pod njim je začela nastajati naselbina trgovcev in obrtnikov. Grad je bil v tistem času namenjen za domovanje skrbnika ali glavarja ter Freisinškega škofa, ko je ta prišel v Loko. Po potresu leta 1511 ga je škof Filip temeljito obnovil, pa tudi kasneje je bil še nekajkrat prezidan. Na notranjem dvorišču je stal mogočen štirikotni stolp, katerega temelji so vidni še danes. Od leta 1959 ima v gradu svoje prostore Loški muzej, ki v svojih zbirkah hrani predvsem bogastvo nekdanjega Loškega gospostva (973-1803) pod oblastjo škofov iz bavarskega Freisinga. Proti mestu se spustimo po razgledni poti, ki vodi mimo dobro ohranjenega mestnega obzidja, ki je varovalo mesto več stoletij. Vhod na Mestni trg je bil nekoč z južne strani mogoč le skozi Poljanska vrata, ki so bila dodatno varovana z obrambnim jarkom, del katerega je še vedno mogoče opaziti.

Vabimo vas, da Škofjo Loko obiščete posebej v času prireditev, saj je takrat še posebej živahno - tržnice kmetijskih pridelkov in izdelkov, kulturne in športne prireditve, poletni petkovi večeri pod Homanovo lipo vedno privabijo obiskovalce od blizu in daleč. Mnogi se spominjajo Škofje Loke po uprizoritvi Škofjeloškega pasijona, vsako leto pa privabi vedno več obiskovalcev Venerina pot.

Škofja Loka nudi s svojo slikovito okolico, zelenimi gozdovi, bistrimi rekami in pisanimi polji nešteto možnosti za oddih in rekreacijo. Kolo si lahko izposodite v Turističnem društvu (TiC-u) na Mestnem trgu, kjer vam nudijo vse potrebne informacije, izletniške karte in brošure. Na voljo so: jahanje, jamarstvo, adrenalinski park, jadralno padalstvo... če jih naštejemo samo nekaj. Za ljubitelje ribolova poskrbijo v štirih delujočih ribiških družinah. Primerna je tako Poljanska kot tudi Selška Sora. Škofjeloško območje je pravi raj za pohodnike. Vabijo hribi, gozdovi, učne in tematske poti.

Tradicija smučanja na škofjeloškem je bogata, kar izpričujejo člani društva Rovtar s smučanjem po starem. Smučanje, in zimski športi nasploh, pa so močno prisotni tudi danes. Obisk škofjeloškega konca je zelo prijeten tudi pozimi. Vabijo smučarski centri: Stari vrh, Soriška planina, Rudno in Cerkno. Urejenih je nekaj tekaških prog, dve sankališči, drsališče in dvoje smučarskih skakalnic.

Smučarsko turistični center Stari vrh je oddaljen od Škofje loke 10 km. Nudi 50 hektarjev smučišč na pobočju Starega vrha, ima nočno smuko, ogrevano šestsedežnico in štiri vlečnice, primerno za družinsko in rekreativno smučanje.

Soriška planina je majhen in prijazen smučarski center, ki je izjemno primeren za prve zavoje na snegu. Najštevilnejši obiskovalci so družine, planina pa je znana tudi po svojem tekmovalnem poligonu, kjer si vsak teden merijo moči predvsem mlajši tekmovalci, srečamo pa lahko tudi slavna imena nacionalnih reprezentanc. Smučišča so namenjena rekreativnim smučarjem in tekmovalcem. Smučišče ima slalomsko, veleslalomsko in smuk progo. Na samomerilni progi lahko sami ocenite svoje smučarske sposobnosti. Govori se, da čas na Soriški planini teče drugače in, da je vzdušje edinstveno. Razgledi so prekrasni. Ob lepem vremenu je Soriška planina obogatena s pogledi na Triglav in Karavanke, ki v jutrih opozarjata na lepoto.

Kjer se konča Gorenjska in začne Primorska, leži Smučarski Center Cerkno. Obsega 70 ha smučarskih površin in s tem je eden največjih smučarskih središč v Slovenij.

Škofja loka je imenitna destinacija za tedenski dopust. Teden mine, kot bi mignil, če ga preživiš v naravi, z dobro hrano in ravno prav kulturnega pridiha. Vsekakor si morate ogledati staro mestno jedro Škofje Loke, Loški grad z muzejem, Sorico z Groharjem, sistem utrdb Rupnikove linije in muzejske zbirke Žirovskega muzeja. Škofjeloško območje skriva mnogo naravnih biserov vrednih ogleda. Tisočletno mesto Škofja Loka in zaledje obeh dolin so spomenik dolgi tradiciji in s tem skrivajo številne kulturne znamenitosti.